Vpliv na mladino in vpliv mladine na slovensko stanje

V tem obdobju mlade države se pogosto pojavlja vprašanje odgovornosti za mladino. Pogosto slišimo, kako ljudje zvračajo odgovornost bodisi na osebo, sistem ali družbo. Če si pa res želimo odgovoriti na vprašanje:"Kdo je odgovoren za stanje mladine?" moramo vedeti vrsto zadev preden sploh začnemo skakati na zaključke.

1. Na mlade vpliva cela paleta dejavnikov, ki so ključni za razvoj otroka, mladostnika in kasneje odraslega. Celoten spekter dejavnikov je pa pogojen na začetnih dejavnikih, kot so genetska predispozicija (nagnjenost proti določenim stvarem) osebe in oseb v družbi, finančno stanje družine, oblika družine,... skratka vse, kar je bilo začrtano vnaprej in ni možno spremeniti s strani otroka. Pozorni moramo pa biti na vse, kar lahko osebek (v prejšnjem besedilu otrok) spremeni. Vse družbene interakcije, učenje, hobije, interese, nagnjenosti in v končni fazi inteligenco je možno s pravilnim načinom spremeniti in prilagoditi tolerančnemu nivoju države in seveda družbe. Od te točke dalje vidimo, da je vse možno in da je vedno večja pomanjkljivost izobraževanja v smislu učenja etike, kulture in bontona v mladih letih ključna za izgled družbe.
2. Ena izmed teorij, ki jih pogosto postavljamo se v malce preoblikovani verzijo sliši tako: "Osebki so odgovorni za svoja dejanja, saj so pri polni zavesti sprejeli odločitve, ki so vodile do teh dejanj!" Tako trditev težko zanikamo, saj je zanalašč sestavljena tako, da zbega in zmede. Trditev je navsezadnje resnična vendar zmotna. Pes ne more biti odgovoren za blaten parket za sabo, ker si ne zna obrisati tac na predpražniku in predvsem zato, ker ga tega nismo naučili. Če bi učenje osnovnih moralnih načel potekalo v zadostni meri in vseskozi odraščanje (prvih 30 let) bi lahko govorili o temu, da je osebek resnično odgovoren za ravnanja in se zaveda, da so napačna.
3. Druga teorija, ki se pogosto sliši, kot odziv na poprejšnjo pa je: "Osebki ne morejo biti odgovorni za svoja dejanja, saj se ne zavedajo napačnosti le-teh!" Tipična teorija, ki zagovarja mlade nepodučene. V tem primeru se odgovornost preloži na starše, ki jih niso naučili primernih "manir". V takem primeru okoliščin se odgovornost zgolj prelaga s starša na otroka in nazaj ter tako ne dobimonobenih zadostnih sankcij, nobenega napredka in predvsem sprenevedanje.

Pri mladih se pojavlja pogosta težnja po doseganju nenormalnih stanj budnosti (opitost, biti pod vplivom trdih drog, sproščanje z marijuano itd...) . Taka stanja navadno povzročajo nepotrebne smrti, fizične poškodbe, amnezije, poškodbe možganskih funkcij, itd... V čem je poanta doseganja takih stanj, če so njihove posledice take. Z zelo površnega stališča lahko vidimo, da ljudje niso zadovoljni z trenutnim življenjem in težijo po nečem, kar je nad njimi. Če bi opazovali družbo bi videli da je količina takih poškodb zelo majhna. Zgolj najbolj skrajni primerki dosežejo poškodbe iz narave alkohola, se pretirano navežejo na trde droge ali se po drugi strani "navadijo na kajenje" že v mladih letih. Problemi se pojavijo šele, ko si nekdo nekaj naredi. Do takrat nihče ne vidi problema in ne posreduje. Potrebujemo izobrazbo v smeri: "Če že počnete to in to potem počnite to v mejah dostojnosti in nenevarnosti do sebe in do drugih"